Doktorandi

Anja Mahne Opatić

Raziskovalno delo je usmerjeno v preučevanje možnih različnih robustnih presejevalnih modelov za določevanje geografskega porekla in ločevanje med različnimi načini pridelave zelenjave in poljščin (solata, paprika, paradižnik, česen, krompir) z uporabo izotopskih tehnik in elementne sestave v kombinaciji s kemometrijo (na primer multivariacijsko diskriminantno analizo in metodo glavnih osi). Za določitev geografskega porekla vzorcev na manjši lokalni (Slovenija) in večji mednarodni ravni (Južna in Centralna Evropa, Mediteran) smo določili izotope lahkih elementov (C, N, O, S) in elementno sestavo (P, S, Cl, K, Ca, Si, Ti, Zn, Br, Rb and Sr). Za posamezne primere smo določili tudi dodatne parametre, kot so elementi redkih zemelj (La, Pr, Nd, Dy, Er, Sc, Nb), drugi makro in mikro elementi (Na, Mg, Cr, Mn, Fe, Co, Ni, Cu, Zn, Mo, Cd, Cs, Pb) ter fizikalno-kemijski parametri (antioksidativni potencial, skupni fenoli, vsebnost vitamina C, karotenoidov, amonija, nitratov in nitritov). Preliminarni rezultati so pokazali na možnost določitve geografskega porekla. Česen in krompir iz slovenske ekološke pridelave sta bila razvrščena v skupine glede na 4 geografske makro-regije (Alpska, Dinarska, Panonska, Mediteranska), medtem ko so bili trgovinski vzorci solate, paprike in paradižnika razvrščeni glede na poreklo iz različnih držav (Slovenija, Italija, Avstrija, Španija, Maroko, Grčija in Turčija). Vpliv različnih načinov pridelave (ekološko, konvencionalno) na izotopski odtis dušika v kombinaciji z morfološkimi značilnostmi rastlin smo določili v lončnih poskusih s česnom, papriko in korenjem. Rezultati so pri nekaterih rastlinah pokazali na razlike med posameznimi načini pridelave oz. gnojenja. Študije se izvajajo v sodelovanju z Odsekom za fiziko nizkih in srednjih energij (F2) na IJS, z Oddelkom za živilstvo in Oddelkom za agronomijo na Biotehniški fakulteti ter Kemijskim Inštitutom.

Tome Eftimov

Raziskovalno delo posvečam razvoju novih metodologij in orodij za upravljanje, preiskovanje in izkoriščanje podatkov. Moja glavna raziskovalna področja so obdelava naravnega jezika (NLP), rudarjenje in statistika. NLP je področje iz računalništva, umetne inteligence in računalniškega jezikoslovja, ki se ukvarja z interakcijami med računalniki in človeškimi jeziki. Rudarjenje je proces odkrivanja vzorcev v velikih bazah podatkov z uporabo metod na stičišču umetne inteligence, strojnega učenja, statistike in sistemov za podatkovne zbirke. Statistika je študija zbiranja, analize, interpretacije, predstavitve in organizacije podatkov. Metode razvijam na področju podatkov povezanih s hrano in upravljanja znanja, pri čemer posvečam posebno pozornost področju ujemanja hrane, področju pridobivanja znanja, ki temelji na dokazanih prehranskih priporočilih, usklajevanju kulinaričnih in prehranskih podatkov ter statističnih analizah. Študij izvajam v sodelovanju z Odsekom za računalniške sisteme (CS), IJS in Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana v okviru tretje stopnje programa Informacijske in komunikacijske tehnologije.

Eva Kranjc

Evino raziskovalno delo se osredotoča na preučevanje interakcij med rastlinami in nanodelci, v smislu a) sprejema in translokacije nanodelcev z izpostavljenih in neizpostavljenih segmentov (ki so kvantificirani z masno spektometrijo z induktivno sklopljeno plazmo) in b) vzorcev adsorpcije nanodelcev na listnih površinah (merjeno z vrstično elektronsko mikroskopijo). Nanodelci se uporabljajo kot testni material, saj se onsesnaževala pogosto prenašajo v tej obliki skozi atmosfero in ker lahko izkazujejo povečane in/ali nove oblike toksičnosti v primerjavi s primerljivimi delci. Kontrolirani eksperimenti z izpostavljenimi koreninami in listi solat nanodelcem Platine (aragula in escarola) so pokazali, da obe rastlini absorbirata in translocirata nanodelce Platine iz korenin k listom in z listov h koreninam. Razlike v hidrofobičnosti (močljivosti) med obema rastlinoma se kažejo tudi v različnih vzorcih površinske adsorpcije nanodelcev Platine in v njuni različni sposobnosti obdržati nanesene nanodelce. Rezultati tega raziskovalnega dela so relevantni za razumevanje, kako se rastline odzovejo na nanodelce na območjih z visoko zračno onesnaženostjo (tudi ko je prst neonesnažena) in za razvoj strategij za omejitev izpostavljenosti. To delo se izvaja v sodelovanju z Odsekom znanosti o okolju (O2) na IJS in z Oddelkom za biologijo na Biotehniški fakulteti UL.