Kaj je izotopska sestava?
Načeloma je najbolj enostavni način za podajanje izotopske sestave elementov v atomskih deležih (odstotkih). Na primer, okoli 1 % vsega ogljika na Zemlji predstavlja težki ogljik (13C); okoli 0,36 % vsega dušika je težki dušik (15N). Razlike v porazdelitvi težkih in lahkih izotopov nekega elementa med različnimi rezervoarji (npr. kisika v vodi in rastlinah; ali dušika med plenilci in njihovim plenom) ali okoli so po navadi tako majhne, da bi jih bilo nepraktično izražati v atomskih % ali razmerjih (npr. 18O/16O ali 13C/12C). Zato uporabljamo relativno δ (delta) vrednost, ki predstavlja relativno razliko med razmerjema med težkim in lahkim izotopov v vzorcu in referenčnem materialu. Izražamo jo v promilih (‰). Če je δ vrednosti dušika (δ15N) enaka 0, to ne pomeni, da v vzorcu ni težkega dušika, pač pa, da ga je v vzorcu enako veliko kot v referenčnem materialu. Če je δ vrednost pozitivna, je v vzorcu več težkega dušika, če je negativna, pa manj kot v referenčnem materialu. Referenčni materiali so spojine, ki imajo izotopsko razmerje kolikor se da podobno poprečnemu razmerju težkega proti lahkemu izotopu tega elementa v naravi. Tako je referenčni material za kisik oceanska voda, za dušik pa zrak. Po definiciji je δ vrednosti referenčnih materialov enaka 0 ‰.