10. septembra 2015 je Anja Drame, študentka Odseka za nanostrukturne materiale, pod (so)mentorstvom dr. Martine Lorenzetti zaključila diplomsko nalogo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (mentorica izr. prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl). Rezultate opravljenega dela je predstavila tudi na konferenci Cutting Edge.
Naslov naloge oz. prispevka: EXTRACTION AND CARACTERIZATION OF TiO2 NANOPARTICLES IN CHEWING GUM, Anja Drame, Martina Lorenzetti, Saša Novak, Polona Žnidaršič Plazl
Ob svetovnem dnevu hrane želi UP FVZ z organizacijo 2. letne konference z naslovom »Mediteranska hrana in prehrana« osvetliti probleme lokalne oskrbe in lokalne hrane s poudarkom na mediteranski prehrani, prav tako pa je namen dogodka prenos znanja o mediteranski prehrani v stroko in širšo javnost ter skozi informiranje in promocijo graditi zaupanje stroke v lokalno hrano ter krepiti zavedanje o pomembnosti in prednosti uživanja lokalne hrane za zdravje. Konferenca je namenjena raziskovalcem, visokošolskim učiteljem in strokovnjakom iz prakse s področja dietetike, zdravja, živil in prehrane ter povezanih strok, pa tudi širši javnosti, ki jo obravnavane teme zanimajo.
Tema podoktorskega projekta (2 leti) je povezana za nanodelci v hrani. Kandidat/ka mora imeti doktorat ustrezne smeri (nanoznanosti, nanotehnologije) in mora imeti izkazane izkušnje na podrocju karakterizacije fizikalnokemijskih lastnosti nanomaterialov in osnovno razumevanje interakcij nanomaterialov z biološkimi sistemi.
Poskusno delo
Rok za prijavo
3 dni
Prijave na prosto delovno mesto se posredujejo v pisni obliki. Za pisno obliko se šteje tudi elektronska oblika prijave, ki ni pogojena z elektronskim podpisom.
Prijava mora vsebovati najmanj izjavo kandidata, da se prijavlja na razpis, dokazila o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta ter izjavo kandidata, da za namen tega postopka dovoljuje vodji organizacijske enote, ki objavlja interni razpis pridobitev podatkov o izpolnjevanju pogojev iz kadrovske evidence (v kolikor potrdila niso priložena).
Za vsa vprašanja glede razpisa se lahko obrnete sasa.novak@ijs.si ali int. 3271.
Preverili smo, v kakšnem kontekstu se te teme pojavljajo v socialnem omrežju Twitter:
Med angleškimi besedami, ki se mi zdijo ključne za prej omenjene prehranske teme (#nutrition za prehrano z vidika javnega zdravja, #hospitalmalnutrition za bolnišnično podhranjenost in #foodsafety za varnost hrane), je daleč najbolj pogosteje zastopana beseda ‘prehrana’ (#nutrition). ‘Tviteraši’ jo največkrat uporabljajo v kontekstu zdravja (#healthier), hujšanja, fitnesa.
Ključna beseda ‘bolnišnična podhranjenost’ (hospital malnutrition) se pojavlja redkeje kot ‘prehrana’ in sicer najpogosteje v povezavi z ljudmi (#folk), reveži, bolniki…
Zanimivo, da se ena izmed ISO-FOOD ključnih besed – ‘varnost hrane’ (food safety) – povezuje najmočneje s pravicami otrok (#kids eat rights), šolsko prehrano, genetsko obdelano hrano (GMO)… Pojavlja se dosti redkeje kot besedi ‘prehrana’ in ‘bolnišnična podhranjenost’. Dejstvo pa je, da so vse tri teme še kako prepletene in vplivajo druga na drugo. Če se morda spomnite razmišljanja na temo aluminija v hrani in ste si uspeli ogledati predavanje prof. Exleyja, se boste verjetno s tem strinjali.
Včeraj sem prejela sinovo sporočilo s fotografijo šolskega kosila v aluminijasti posodi in opomnikom, da mu dolgujem odgovor glede škodljivosti aluminija v hrani. Da bi ohranila čast ‘sodobne mame’, ki obvlada tudi virtualno sporazumevanje, mu pošljem v odgovor povezavo na članek. Zvečer nadaljujeva z dejansko komunikacijo, ki me zmeraj sproti navdušuje. Razprave z najstniki so običajno strastne in odpirajo nova in nova vprašanja. Včasih potegnem kratko, ampak ravno v tem je tudi čar razprav z mladimi…
Prvi bumerang na poslano povezavo na članek je priletel v zvezi z virom članka. Ostanem brez pametnih besed, ker dejansko nisem preverila objav prof. Exleya. Vsekakor je zanimiva objava rezultatov raziskave, ki nakazuje eno izmed rešitev s pitjem mineralne vode bogate s silicijem. Kakšna je vsebnost silicija v mineralni vodi Radenska, je objavljeno na spletni strani.
Ravno danes ima naš družinski član, ki nama je s sinom eden najdražjih vzornikov, častitljiv rojstni dan. Zadnjih deset let mu je žal zaznamovala Parkinsonova bolezen, zato razumem sina, zakaj ga mučijo vprašanja, kot je škodljivost aluminija.
Raziskovalci smo pač zmedeni, moji kolegi bi komentirali, da raziskovalke še stopnjo bolj… Ampak v vsej miselni zmedi, včasih le uspemo sestaviti ‘puzzle’.
Danes se je ekipa ISO-FOOD sestala in med drugim sem ujela informacijo, da je prof. Horvat letos spomladi pripravila prijetno predavanje z naslovom “Živo srebro v hrani in okolju”. Z veseljem delim z vami posnetek, da si ga ogledamo pred naslednjim obiskom ribarnice. Bližajo se hladni večeri, pripravite si vroč čaj (ali kozarec dobrega vina), zavijte se v toplo odejo in si predstavljajte, da vam je še bolj prijetno kot v Kavarni Union, kjer sicer potekajo tovrstna brezplačna predavanja v okviru projekta Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu.
Ko si ogledam posnetek, mi morda uspe – saj veste, sestaviti ‘puzzle na temo rib in živega srebra’ iz vseh informacij, ki so na voljo v in izven ISO-FOODa.
V dneh od 10.-13. novembra 2014 se je dr. David Heath udeležil pomembnega mednarodnega simpozija “International Symposium on Food Safety and Quality: Applications of Nuclear and Related Techniques”, ki sta organizirali agencija IAEA – International Atomic Energy Agency in FAO – Food and Agriculture Organisation of the United Nations na Dunaju. Dr. Heath je predstavil dejavnosti ISO-FOOD in vzpostavil sodelovanje s pomembnimi deležniki.
Med angleškimi besedami, ki se mi zdijo ključne za prej omenjene prehranske teme (#nutrition za prehrano z vidika javnega zdravja, #hospitalmalnutrition za bolnišnično podhranjenost in #foodsafety za varnost hrane), je daleč najbolj pogosteje zastopana beseda ‘prehrana’ (#nutrition). ‘Tviteraši’ jo največkrat uporabljajo v kontekstu zdravja (#healthier), hujšanja, fitnesa.
Ključna beseda ‘bolnišnična podhranjenost’ (hospital malnutrition) se pojavlja redkeje kot ‘prehrana’ in sicer najpogosteje v povezavi z ljudmi (#folk), reveži, bolniki… 
Zanimivo, da se ena izmed ISO-FOOD ključnih besed – ‘varnost hrane’ (food safety) – povezuje najmočneje s pravicami otrok (#kids eat rights), šolsko prehrano, genetsko obdelano hrano (GMO)… Pojavlja se dosti redkeje kot besedi ‘prehrana’ in ‘bolnišnična podhranjenost’. Dejstvo pa je, da so vse tri teme še kako prepletene in vplivajo druga na drugo. Če se morda spomnite razmišljanja na temo 
