Preverili smo, v kakšnem kontekstu se te teme pojavljajo v socialnem omrežju Twitter:
Med angleškimi besedami, ki se mi zdijo ključne za prej omenjene prehranske teme (#nutrition za prehrano z vidika javnega zdravja, #hospitalmalnutrition za bolnišnično podhranjenost in #foodsafety za varnost hrane), je daleč najbolj pogosteje zastopana beseda ‘prehrana’ (#nutrition). ‘Tviteraši’ jo največkrat uporabljajo v kontekstu zdravja (#healthier), hujšanja, fitnesa.
Ključna beseda ‘bolnišnična podhranjenost’ (hospital malnutrition) se pojavlja redkeje kot ‘prehrana’ in sicer najpogosteje v povezavi z ljudmi (#folk), reveži, bolniki…
Zanimivo, da se ena izmed ISO-FOOD ključnih besed – ‘varnost hrane’ (food safety) – povezuje najmočneje s pravicami otrok (#kids eat rights), šolsko prehrano, genetsko obdelano hrano (GMO)… Pojavlja se dosti redkeje kot besedi ‘prehrana’ in ‘bolnišnična podhranjenost’. Dejstvo pa je, da so vse tri teme še kako prepletene in vplivajo druga na drugo. Če se morda spomnite razmišljanja na temo aluminija v hrani in ste si uspeli ogledati predavanje prof. Exleyja, se boste verjetno s tem strinjali.
Včeraj sem prejela sinovo sporočilo s fotografijo šolskega kosila v aluminijasti posodi in opomnikom, da mu dolgujem odgovor glede škodljivosti aluminija v hrani. Da bi ohranila čast ‘sodobne mame’, ki obvlada tudi virtualno sporazumevanje, mu pošljem v odgovor povezavo na članek. Zvečer nadaljujeva z dejansko komunikacijo, ki me zmeraj sproti navdušuje. Razprave z najstniki so običajno strastne in odpirajo nova in nova vprašanja. Včasih potegnem kratko, ampak ravno v tem je tudi čar razprav z mladimi…
Prvi bumerang na poslano povezavo na članek je priletel v zvezi z virom članka. Ostanem brez pametnih besed, ker dejansko nisem preverila objav prof. Exleya. Vsekakor je zanimiva objava rezultatov raziskave, ki nakazuje eno izmed rešitev s pitjem mineralne vode bogate s silicijem. Kakšna je vsebnost silicija v mineralni vodi Radenska, je objavljeno na spletni strani.
Ravno danes ima naš družinski član, ki nama je s sinom eden najdražjih vzornikov, častitljiv rojstni dan. Zadnjih deset let mu je žal zaznamovala Parkinsonova bolezen, zato razumem sina, zakaj ga mučijo vprašanja, kot je škodljivost aluminija.
Raziskovalci smo pač zmedeni, moji kolegi bi komentirali, da raziskovalke še stopnjo bolj… Ampak v vsej miselni zmedi, včasih le uspemo sestaviti ‘puzzle’.
Danes se je ekipa ISO-FOOD sestala in med drugim sem ujela informacijo, da je prof. Horvat letos spomladi pripravila prijetno predavanje z naslovom “Živo srebro v hrani in okolju”. Z veseljem delim z vami posnetek, da si ga ogledamo pred naslednjim obiskom ribarnice. Bližajo se hladni večeri, pripravite si vroč čaj (ali kozarec dobrega vina), zavijte se v toplo odejo in si predstavljajte, da vam je še bolj prijetno kot v Kavarni Union, kjer sicer potekajo tovrstna brezplačna predavanja v okviru projekta Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu.
Ko si ogledam posnetek, mi morda uspe – saj veste, sestaviti ‘puzzle na temo rib in živega srebra’ iz vseh informacij, ki so na voljo v in izven ISO-FOODa.
Kako se loti raziskovalka priprave ribjega namaza?
V soboto dopoldne se sprehodi do ribarnice in ‘ulovi’ sardele. Ker seveda v soboto na tržnici ne nosi očal za branje in ne razpozna oznake fao XXX, si predstavlja, da so ribice ulovili v najbolj čistem zalivu v Jadranu.
Zvečer ob žlobudranju hčerke očisti sardele, jih popeče na maslu in domačem olivnem olju ter začini in spasira natančno po navodilih avtorja kuharske knjige fao 37.2.1 (str. 50, 51). Uporabi peteršilj, timijan, rožmarin in česen z domačega vrta, da bo namaz eko.
V nedeljo zjutraj ponosno postreže ribji namaz s toplimi kajzericami (uspele od prve, hvala zanesenjakom, da blogajo in pišejo knjige) in hrabro ignorira pripombe dela družine, ki se (še) ni včlanil v klub riboljubov.
Zvečer namaza ni več…
V četrtek zvečer, ko presenečena odkrije, da je računalnik prost, ker se otroci še učijo, se loti analize ribjega namaza. Porcija (30 g) namaza ima približno 50 kcal (kar pomeni 10 min lahkega teka ali 30 min likanja) in pokrije 60% dnevne potrebe po selenu, 30% dnevne potrebe po omega-3 maščobnih kislinah, 10% dnevne potrebe po kalciju in cinku ter 5% dnevne potrebe po železu, magneziju in bakru.
Moram priznati, da me je rahlo skrbelo, da so sodelavci na projektu ISO-FOOD polno zasedeni in bom imela težave s pridobivanjem strokovnih mnenj. Vendar se je izkazalo, da so ISO-FOOD raziskovalke prave dame in z veseljem delijo svoje znanje z nami. Mnenje prof. Heath glede pitja vode iz plastenk me je prepričalo, da BO potrebno iti v korak s časom. No, pravzaprav bom raje naredila korak nazaj in poiskala v kleti kakšno zaprašeno steklenico:
“Poleg BPA (bisfenol A) industrija ne uporablja zgolj BPS, ampak je vsaj se dvajset spojin na strukturni osnovi bisfenolov (BP), ki se uporabljajo v industriji plastike. Trenutno spadata med najbolj “zloglasna” bisfenola BPA in BPS, vendar je ostale BP treba še preveriti (testirati), preden lahko “brez skrbi”, kar se tiče BP, pijemo vodo iz plastenk. Niso pa bisfenoli edina težava, ki jo predstavlja pitje tekočin iz plastične embalaže in strokovnjaki s področja kakovosti pitnih vod priporočajo steklo kot varnejšo alternativo. Bralcem bloga priporočam, da si ogledajo posnetek oddaje “Zdaj pa dost”, kjer nedavno preminuli profesor Boris Kompare komentira stanje pitnih vod v Sloveniji in med 28. in 33. minuto govori o (ne)varnosti pitja vod iz plastenk. Predlagam pa, da si poleg omenjene minutaže pogledate vsaj še izsek o kakovosti pitne vode, ki se začne pri 20. minuti. Boris, pogrešamo te… – Ester”
V objektivu fotoaparata sem pravzaprav šele opazila, da ima moja plastenka znak za recikliraranje z oznako 5. Pobrskala sem in našla zanimivo mednarodno razlago znakov – višja ko je oznaka (najvišja je 7), slabše je za naše okolje.
Ponvica mi ni dala miru in izr. prof. Sašo Novak sem povprašala za njeno strokovno mnenje. Danes zjutraj sem bila prijetno presenečena, ko sem našla med elektronsko pošto njen odgovor. No, kaj točno je titanov oksid in kakšen vpliv ima na naše zdravje, mi še ni jasno. In zakaj je keramična prevleka pod navednicami tudi ne. Očitno sem se znašla med telebani na področju kemije… Sem pa vsaj razumela, da je bolje ponvico oprati na roke.
“Prvo ponvico s ‘keramično’ prevleko sem kupila iz čiste radovednosti, ki pa ima korenine v mojem dolgoletnem raziskovalnem delu na področju keramike. Je prevleka res keramična? Vzela sem nož in na robu odkrhnila čisto majhen košček (moj mož je ob tem le skimaval z glavo), ravno pravšnji za analizo. Današnji elektronski mikroskopi izdajo marsikatero skrivnost in tudi sestava prevleke je bila kar hitro razkrita. Bela prevleka na notranji strani vsebuje poleg silicijevega oksida, ki je sicer glavna sestavina stekla, tudi majhne delce titanovega oksida. Tako majhne, da so vredni pozornosti in ugotavljanja, ali bi v kakšnih razmerah morda lahko prešli v hrano. Gotovo jih ni zelo veliko, pa vseeno…. Sporočim izsledke, ko bodo zbrani.
Čisto po nesreči pa se je prevleke držalo tudi malo zunanje rdeče barve in glej ga zlomka, analiza je razkrila, da je barva kadmijeva. Paradižnikova omaka med pripravo sicer ni v stiku z zunanjostjo ponvice, ki pa je raje nisem več prala v pomivalnem stroju.
Rdečo ponvico sem po enem letu uporabe žrtvovala za znanost in kupila modro. Preganja pa me ideja, da bi preverila, koliko kadmija ali drugih prisotnih kovin se iz take posode izloči pri pranju v pomivalnem stroju. Veliko vprašanj še ostaja na področju materialov, ki so v stiku s hrano. – Saša”
Sobota. Obisk tržnice sodi na vrh seznama meni prijetnih gospodinjskih opravil. Glede na to, da si je moški del družine izboril (beri kupil) odojka za nedeljsko kosilo, si drznem zaviti v ribarnico po sobotno kosilo… Ker sem trenutno v ISO-FOOD fazi ozaveščene gospodinje, se odločim za sardele. Pred kratkim mi je prišla v roke kuharska knjiga avtorja Klemna Koširja z enkratnim naslovom FAO 37.2.1 – zahvala avtorju, končno si bom zapomnila, kam sodimo v fao območjih – in že dalj časa si želim preiskusiti recept adriano. Predpostavljam, da so sardele ‘varne’, ker pač sodijo med manjše ribice.
No, naredila sem napako in pogooglala. Študentka, ki je izvedla diplomsko nalogo pod mentorstvom prof. Milene Horvat, ugotavlja, da je vsebnost živega srebra v sardelah, ulovljenih v Jadranskem morju, presenetljivo visoka. Pa sem tam… Nisem vedela, da je sardela rastlinojeda riba.
Četrtek je moj dan za rekreacijo, ki tako zelo paše po dolgih urah sedenja za računalnikom. Ker so že zdavnaj minili časi, ko smo puščali osebne stvari v nezaklenjeni garderobi in pili mrzlo vodo iz pipe, nosim s seboj plastenko vode. In še celo ponosna sem nase, da se na to spomnim pred odhodom. No, zdaj me je očitno zagrabil sindrom študentov medicine, saj vidim na vsakem koraku nevarnost. Danes sem naenkrat opazila, da so okoli mene ozaveščeni in srkajo vodo iz posebnih ‘flašk’. Na ISO-FOOD otvoritvenem sestanku je sicer prof. Ester Heath omenila, da zloglasnega BPA (bisfenol A) ne dodajajo plastenkam za vodo.
Obračam plastenko in iščem znak ‘bpa free’. No, končno, z očali sem ga le našla… Ampak zmeraj lahko obstaja kakšen ampak! Kaj pa če vsebuje tale moj izvir vode BPS (bisfenol S)? Mogoče bi pa le morala seči v žep in iti v korak s časom? Vsekakor preverim pri prof. Heath.
Ko se odločiš pisati o varnosti, kakovosti in sledljivosti hrane, zagotovo nisi lačen. In če dobro razmislim, sem srečna in res ne čutim lakote. Še zmeraj mi je prijetno po okusni večerji, ko sem degustirala ovčji sir Manchego, ki sta ga prinesla brat in snaha s potovanja po Španiji. Kako vesela bi bila, ko nihče nikoli ne bi bil lačen…
Dejansko je razlog za moje pisanje projekt ISO-FOOD, kjer imam privilegij sodelovati s špico znanosti s področij kemije, fizike in računalništva. Ogromno vedo o hrani in z njihovo pomočjo bom poskušala odkriti vprašanja, ki se mi porajajo že dalj časa in sama ne znam odgovoriti nanje.
Če samo pomislim na današnji dan, sem bila v zadregi, ko mi je sin zaskrbljeno razlagal o škodljivosti aluminija, o čemer so se pogovarjali s profesorjem fizike. Hmm, če sem pravilno razumela dr. Teo Zuliani, so rezultati njihovih raziskav pomirjujoči. Poskušala bom dobiti njeno razlago v ‘razumljivem’ jeziku, da pomirim sina. Pa recimo španski sir – moram ga spraviti v zadnji del hladilnika, da ne bo prehitro ‘izparel’ – ekipa na Reaktorju bi znala ugotoviti, ali je dejansko narejen iz mleka španskih ovac… Zakaj pa je to sploh pomembno? No, bom že odkrila razlog. In tista mala ponvica za peko jutranjega jajčka, ki sem jo prinesla hčerki s potovanja, je dovolj varna za mojega otroka? Prevlečena je (s keramično?) prevleko, po kateri lahko strgaš s kovinskim nožem, kar je sicer priročno, ampak če je prevleka iz nanodelcev, potem to morda ni najbolj varno…
Med angleškimi besedami, ki se mi zdijo ključne za prej omenjene prehranske teme (#nutrition za prehrano z vidika javnega zdravja, #hospitalmalnutrition za bolnišnično podhranjenost in #foodsafety za varnost hrane), je daleč najbolj pogosteje zastopana beseda ‘prehrana’ (#nutrition). ‘Tviteraši’ jo največkrat uporabljajo v kontekstu zdravja (#healthier), hujšanja, fitnesa.
Ključna beseda ‘bolnišnična podhranjenost’ (hospital malnutrition) se pojavlja redkeje kot ‘prehrana’ in sicer najpogosteje v povezavi z ljudmi (#folk), reveži, bolniki… 
Zanimivo, da se ena izmed ISO-FOOD ključnih besed – ‘varnost hrane’ (food safety) – povezuje najmočneje s pravicami otrok (#kids eat rights), šolsko prehrano, genetsko obdelano hrano (GMO)… Pojavlja se dosti redkeje kot besedi ‘prehrana’ in ‘bolnišnična podhranjenost’. Dejstvo pa je, da so vse tri teme še kako prepletene in vplivajo druga na drugo. Če se morda spomnite razmišljanja na temo aluminija v hrani in ste si uspeli ogledati predavanje prof. Exleyja, se boste verjetno s tem strinjali.
Moram priznati, da me je rahlo skrbelo, da so sodelavci na projektu ISO-FOOD polno zasedeni in bom imela težave s pridobivanjem strokovnih mnenj. Vendar se je izkazalo, da so ISO-FOOD raziskovalke prave dame in z veseljem delijo svoje znanje z nami. Mnenje prof. Heath glede 
Obračam plastenko in iščem znak ‘bpa free’. No, končno, z očali sem ga le našla… Ampak zmeraj lahko obstaja kakšen ampak! Kaj pa če vsebuje tale moj izvir vode BPS (bisfenol S)? Mogoče bi pa le morala seči v žep in iti v korak s časom? Vsekakor preverim pri prof. Heath.