Kaj je izotopski ali elementni odtis?
Izotopski in/ali elementni odtis je kombinacija δ vrednosti enega ali več elementov in/ali razmerij posameznih elementov in/ali drugih merjenih parametrov, ki je značilna za neko spojino (ali rastlino, kamnino, tla, vodo iz določenega vira….).
Vsi organizmi privzemajo hranila in druge elemente iz okolja, v katerem rastejo. Ker posamezne elemente, njihove ionske oblike in izotope privzemajo laže oz. hitreje kot druge, elementna in izotopska razmerja v rastlini seveda običajno niso enaka kot v tleh, zraku ali vodi, so pa značilna za določeno rastlino v določenem okolju. Rastline in živali iste vrste v različnih okoljih živijo v različnih razmerah, kar se tiče temperature, vlage, sončnega sevanja, sestave tal in virov hrane. Zato je lahko njihova izotopska in elementna sestava nekoliko različna, kar pa seveda ne velja za vse elemente in izotope. Če analiziramo izotopsko sestavo enega samega elementa, npr. dušika, v divjih in gojenih školjkah, govorimo o izotopski sestavi. Če pa določimo izotopsko sestavo dveh ali več izotopov (poleg dušika tudi ogljika in žvepla), potem kombinacija njihovih δ vrednosti (δ13C, δ15N in δ34S) predstavlja izotopski odtis školjk. Po vsej verjetnosti se bodo pri vsaj enem od elementov se pojavile dovolj velike razlike v izotopski sestavi, tako da bomo lahko določili lokacijo rasti školjke. Vseeno pa samo izotopska sestava za določanje geografskega porekla pridelkov vedno ne zadošča; poleg izotopske sestave zato za identifikacijo uporabljamo tudi elementno sestavo oziroma razmerja med posameznimi elementi, ali izotopsko in elementno sestavo posameznih spojin v organizmu. V nekaterih primerih moramo iti še dlje in natančno določiti mesto nekega izotopa v molekuli (npr. devterija – težkega vodika – v molekuli etanola v vinu).