adriano
Objavljeno 14. novembra 2014
Kako se loti raziskovalka priprave ribjega namaza?
- V soboto dopoldne se sprehodi do ribarnice in ‘ulovi’ sardele. Ker seveda v soboto na tržnici ne nosi očal za branje in ne razpozna oznake fao XXX, si predstavlja, da so ribice ulovili v najbolj čistem zalivu v Jadranu.
- Zvečer ob žlobudranju hčerke očisti sardele, jih popeče na maslu in domačem olivnem olju ter začini in spasira natančno po navodilih avtorja kuharske knjige fao 37.2.1 (str. 50, 51). Uporabi peteršilj, timijan, rožmarin in česen z domačega vrta, da bo namaz eko.
- V nedeljo zjutraj ponosno postreže ribji namaz s toplimi kajzericami (uspele od prve, hvala zanesenjakom, da blogajo in pišejo knjige) in hrabro ignorira pripombe dela družine, ki se (še) ni včlanil v klub riboljubov.
- Zvečer namaza ni več…
- V četrtek zvečer, ko presenečena odkrije, da je računalnik prost, ker se otroci še učijo, se loti analize ribjega namaza. Porcija (30 g) namaza ima približno 50 kcal (kar pomeni 10 min lahkega teka ali 30 min likanja) in pokrije 60% dnevne potrebe po selenu, 30% dnevne potrebe po omega-3 maščobnih kislinah, 10% dnevne potrebe po kalciju in cinku ter 5% dnevne potrebe po železu, magneziju in bakru.
- Poskuša oceniti, koliko živega srebra vsebuje porcija (30 g) ribjega namaza – približno 7 µg! Agencija EPA najbolj strogo omejuje tedenski vnos živega srebra na 0,7 µg/kg telesne teže/teden, kar pomeni 5-7 porcij namaza na teden, odvisno pač od številke, ki jo tisti teden kaže tehtnica.
- V petek popoldne, ko mora vrniti fao 37.2.1 lastniku, prepiše recept v zveščič z nekoliko popackanimi platnicami, ki govorijo o kuharski zgodovini…
Tags: sardele, živo srebro