Včeraj sem prejela sinovo sporočilo s fotografijo šolskega kosila v aluminijasti posodi in opomnikom, da mu dolgujem odgovor glede škodljivosti aluminija v hrani. Da bi ohranila čast ‘sodobne mame’, ki obvlada tudi virtualno sporazumevanje, mu pošljem v odgovor povezavo na članek. Zvečer nadaljujeva z dejansko komunikacijo, ki me zmeraj sproti navdušuje. Razprave z najstniki so običajno strastne in odpirajo nova in nova vprašanja. Včasih potegnem kratko, ampak ravno v tem je tudi čar razprav z mladimi…
Prvi bumerang na poslano povezavo na članek je priletel v zvezi z virom članka. Ostanem brez pametnih besed, ker dejansko nisem preverila objav prof. Exleya. Vsekakor je zanimiva objava rezultatov raziskave, ki nakazuje eno izmed rešitev s pitjem mineralne vode bogate s silicijem. Kakšna je vsebnost silicija v mineralni vodi Radenska, je objavljeno na spletni strani.
Ravno danes ima naš družinski član, ki nama je s sinom eden najdražjih vzornikov, častitljiv rojstni dan. Zadnjih deset let mu je žal zaznamovala Parkinsonova bolezen, zato razumem sina, zakaj ga mučijo vprašanja, kot je škodljivost aluminija.
Ko se odločiš pisati o varnosti, kakovosti in sledljivosti hrane, zagotovo nisi lačen. In če dobro razmislim, sem srečna in res ne čutim lakote. Še zmeraj mi je prijetno po okusni večerji, ko sem degustirala ovčji sir Manchego, ki sta ga prinesla brat in snaha s potovanja po Španiji. Kako vesela bi bila, ko nihče nikoli ne bi bil lačen…
Dejansko je razlog za moje pisanje projekt ISO-FOOD, kjer imam privilegij sodelovati s špico znanosti s področij kemije, fizike in računalništva. Ogromno vedo o hrani in z njihovo pomočjo bom poskušala odkriti vprašanja, ki se mi porajajo že dalj časa in sama ne znam odgovoriti nanje.
Če samo pomislim na današnji dan, sem bila v zadregi, ko mi je sin zaskrbljeno razlagal o škodljivosti aluminija, o čemer so se pogovarjali s profesorjem fizike. Hmm, če sem pravilno razumela dr. Teo Zuliani, so rezultati njihovih raziskav pomirjujoči. Poskušala bom dobiti njeno razlago v ‘razumljivem’ jeziku, da pomirim sina. Pa recimo španski sir – moram ga spraviti v zadnji del hladilnika, da ne bo prehitro ‘izparel’ – ekipa na Reaktorju bi znala ugotoviti, ali je dejansko narejen iz mleka španskih ovac… Zakaj pa je to sploh pomembno? No, bom že odkrila razlog. In tista mala ponvica za peko jutranjega jajčka, ki sem jo prinesla hčerki s potovanja, je dovolj varna za mojega otroka? Prevlečena je (s keramično?) prevleko, po kateri lahko strgaš s kovinskim nožem, kar je sicer priročno, ampak če je prevleka iz nanodelcev, potem to morda ni najbolj varno…
Včeraj sem prejela sinovo sporočilo s fotografijo šolskega kosila v aluminijasti posodi in opomnikom, da mu dolgujem odgovor glede škodljivosti aluminija v hrani. Da bi ohranila čast ‘sodobne mame’, ki obvlada tudi virtualno sporazumevanje, mu pošljem v odgovor povezavo na članek. Zvečer nadaljujeva z dejansko komunikacijo, ki me zmeraj sproti navdušuje. Razprave z najstniki so običajno strastne in odpirajo nova in nova vprašanja. Včasih potegnem kratko, ampak ravno v tem je tudi čar razprav z mladimi…