Plastenka 2
Objavljeno 11. novembra 2014
Moram priznati, da me je rahlo skrbelo, da so sodelavci na projektu ISO-FOOD polno zasedeni in bom imela težave s pridobivanjem strokovnih mnenj. Vendar se je izkazalo, da so ISO-FOOD raziskovalke prave dame in z veseljem delijo svoje znanje z nami. Mnenje prof. Heath glede pitja vode iz plastenk me je prepričalo, da BO potrebno iti v korak s časom. No, pravzaprav bom raje naredila korak nazaj in poiskala v kleti kakšno zaprašeno steklenico:
“Poleg BPA (bisfenol A) industrija ne uporablja zgolj BPS, ampak je vsaj se dvajset spojin na strukturni osnovi bisfenolov (BP), ki se uporabljajo v industriji plastike. Trenutno spadata med najbolj “zloglasna” bisfenola BPA in BPS, vendar je ostale BP treba še preveriti (testirati), preden lahko “brez skrbi”, kar se tiče BP, pijemo vodo iz plastenk. Niso pa bisfenoli edina težava, ki jo predstavlja pitje tekočin iz plastične embalaže in strokovnjaki s področja kakovosti pitnih vod priporočajo steklo kot varnejšo alternativo. Bralcem bloga priporočam, da si ogledajo posnetek oddaje “Zdaj pa dost”, kjer nedavno preminuli profesor Boris Kompare komentira stanje pitnih vod v Sloveniji in med 28. in 33. minuto govori o (ne)varnosti pitja vod iz plastenk. Predlagam pa, da si poleg omenjene minutaže pogledate vsaj še izsek o kakovosti pitne vode, ki se začne pri 20. minuti. Boris, pogrešamo te… – Ester”
V objektivu fotoaparata sem pravzaprav šele opazila, da ima moja plastenka znak za recikliraranje z oznako 5. Pobrskala sem in našla zanimivo mednarodno razlago znakov – višja ko je oznaka (najvišja je 7), slabše je za naše okolje.
Obračam plastenko in iščem znak ‘bpa free’. No, končno, z očali sem ga le našla… Ampak zmeraj lahko obstaja kakšen ampak! Kaj pa če vsebuje tale moj izvir vode BPS (bisfenol S)? Mogoče bi pa le morala seči v žep in iti v korak s časom? Vsekakor preverim pri prof. Heath.