Razmišljanje o hrani
Objavljeno 5. novembra 2014
Ko se odločiš pisati o varnosti, kakovosti in sledljivosti hrane, zagotovo nisi lačen. In če dobro razmislim, sem srečna in res ne čutim lakote. Še zmeraj mi je prijetno po okusni večerji, ko sem degustirala ovčji sir Manchego, ki sta ga prinesla brat in snaha s potovanja po Španiji. Kako vesela bi bila, ko nihče nikoli ne bi bil lačen…
Dejansko je razlog za moje pisanje projekt ISO-FOOD, kjer imam privilegij sodelovati s špico znanosti s področij kemije, fizike in računalništva. Ogromno vedo o hrani in z njihovo pomočjo bom poskušala odkriti vprašanja, ki se mi porajajo že dalj časa in sama ne znam odgovoriti nanje.
Če samo pomislim na današnji dan, sem bila v zadregi, ko mi je sin zaskrbljeno razlagal o škodljivosti aluminija, o čemer so se pogovarjali s profesorjem fizike. Hmm, če sem pravilno razumela dr. Teo Zuliani, so rezultati njihovih raziskav pomirjujoči. Poskušala bom dobiti njeno razlago v ‘razumljivem’ jeziku, da pomirim sina. Pa recimo španski sir – moram ga spraviti v zadnji del hladilnika, da ne bo prehitro ‘izparel’ – ekipa na Reaktorju bi znala ugotoviti, ali je dejansko narejen iz mleka španskih ovac… Zakaj pa je to sploh pomembno? No, bom že odkrila razlog. In tista mala ponvica za peko jutranjega jajčka, ki sem jo prinesla hčerki s potovanja, je dovolj varna za mojega otroka? Prevlečena je (s keramično?) prevleko, po kateri lahko strgaš s kovinskim nožem, kar je sicer priročno, ampak če je prevleka iz nanodelcev, potem to morda ni najbolj varno…
Tags: aluminij, kadmij, titanov oksid